HZS: PR novice

Skladiščenje me je precej fasciniraloSkladiščenje me je precej fasciniralo

Če sem iskren, sem si vedno mislil, da je skladiščenje nekaj čisto enostavnega, logičnega in preprostega. Pač nek velik prostor, oziroma skladišče, v katero se shrani ves potreben tovor. A niti malo si nisem mislil, da mora biti to tako organizirano, dokler nisem imel priložnost zadeve videti in spoznati od bliže. Z podjetjem smo namreč ravno začeli sodelovati z večjim skladiščnim sistemom. Takrat sem imel priložnost, da vidim kako vse skupaj deluje.

Prva reč, ki me je presenetila, je bila definitivno sama velikost skladišč. Nikoli si namreč nisem moral predstavljati, da so te zadeve, oziroma ta skladišča tako velika. Zaradi tega sem se prav vprašal, kako lahko sploh kaj najdeš v temu velikem prostoru. Takrat sem se lahko spoznal z samim sistemom, ki skrbi, da je v skladišču vse na svojem pravem mestu. Takrat sem si začel prvič zavedati, da skladiščenje morda le ni nekaj tako enostavnega, kot sem si mislil. Tisti sistem je bil res ogromen, sama baza podatkov pa še večja. Pokazali so mi še, kako natančno se mora vse, kar je v skladišču, zabeležiti. Natančni datumi, kdaj je nek tovor prispel, kdaj mora iti in kdaj dejansko zapusti skladišče. Prav tako je tudi zapisano točno, kje je ta tovor, kar je pri tej veličini, oziroma velikosti zelo pomembno.

Skladiščenje me je precej fasciniralo

Potem pa sem lahko bil še kako fasciniran, ko sem ugotovil, da za skladiščenjem sledi še cel transportni, oziroma logistični sistem. Potrebno je namreč zagotoviti, da lahko ves ta tovor tudi ustrezno potuje, česar si prej sploh nisem predstavljal, oziroma si nisem mislil, da tudi to sodi zraven.

Tako sem lahko končno spoznal, da skladiščenje ni nekaj tako enostavnega, kot se na prvo žogo zdi. V tem so namreč vpleteni sistemi, za katere si ne bi nikoli mislil. Ker pa sem dobil to priložnost, da vse skupaj spoznam pobližje, si sedaj veliko bolj zavedam, kako pomemben je ta sistem. …

Preberi več

Kontrola kakovosti ne sme biti nekaj, kar opraviš mimogrede.Kontrola kakovosti ne sme biti nekaj, kar opraviš mimogrede.

Ko sem začela sodelovati z več dobavitelji hkrati, sem hitro ugotovila, da je razlika med dobrim in odličnim izdelkom pogosto skrita v malenkostih. In prav te malenkosti me prej niso preveč zanimale. Dokler nisem dobila pošiljke, v kateri je bilo skoraj vse narobe – barva je odstopala, pakiranje je bilo površno, pri enem izdelku je celo manjkala polovica dodatkov. Takrat sem prvič zares dojela, zakaj je kontrola kakovosti tako ključna.

Spomnim se, kako sem krožila okoli mize in pregledovala vsak kos posebej. Ni šlo več za to, ali mi je izdelek všeč ali ne, ampak za vprašanje: bi si upala to poslati stranki? In odgovor je bil jasen – ne. Ravno ta trenutek me je prisilil, da sem se ustavila in si rekla: če želim delati profesionalno, moram imeti tudi profesionalne standarde. Kontrola kakovosti ne sme biti nekaj, kar opraviš mimogrede. Je proces, ki zahteva mirno glavo, natančnost in predvsem doslednost.

Kontrola kakovosti ne sme biti nekaj, kar opraviš mimogrede.

Tako sem si začela ustvarjati svoj sistem. Najprej sem določila točke, ki jih preverjam pri vsakem naročilu – od barve do stabilnosti, od pakiranja do vonja materiala. Morda se sliši pretirano, ampak ko sem enkrat uvedla ta ritual, sem ugotovila, kako zelo mi olajša delo. Nič več ugibanja, nič več ‘verjetno bo v redu’. Zdaj je vse jasno zapisano in vsak izdelek gre čez isti postopek. Kontrola kakovosti je postala moj filter, skozi katerega ne pride nič, kar ni res takšno, kot mora biti.

Najbolj zanimivo pa je bilo opazovati spremembe na strani dobaviteljev. Ko sem začela redno poročati, pošiljati fotografije in opozorila, so tudi oni dvignili nivo. Manj napak, manj nesporazumov, manj izgube časa. Kot da sem s tem, ko sem dvignila merila pri sebi, nehote dvignila pričakovanja tudi pri njih. In prav to je lepota tega procesa.

Kontrola kakovosti me je naučila, da je zaupanje nekaj, kar se gradi vsak dan – ne z velikimi dejanji, ampak z doslednimi majhnimi koraki. In ti koraki na koncu naredijo največjo razliko.…

Preberi več

Rezkar mi je omogočil izdelovanje bolj natančnih izdelkovRezkar mi je omogočil izdelovanje bolj natančnih izdelkov

Že od kar pomnim, sem bil vedno tip človeka, ki je imel zelo rad ustvarjanje. Začelo se je z raznim kartonom in papirjem, ko sem bil še zelo majhen, nato pa sem hitro v roke vzel les, čim sem znal držati orodje. Tako sem v svojem otroštvu vedno kaj izdeloval iz lesa. To so bili na primer tudi kakšni manjši kosi pohištva, vendar je bilo to takrat, zaradi mojega pomanjkanja ustreznega znanja in veščin, precej skromno, vendar sem v temu vseeno precej užival. Ko pa sem postal starejši, se je veliko spremenilo, saj sem se v izdelovanje raznih izdelkov iz lesa, podal precej bolj resno.

Doma sem si namreč ustvaril pravo majhno delavnico v moji garaži. Tam sem imel tisto osnovno orodje, katero pa mi je res omogočalo, da sem lahko naredil kakšen dejanski kos pohištva, ki sem ga nato uporabil v kakšnem prostoru. A vedno me je nekako motilo to, da nisem moral ustvariti kakšnih končnih detajlov, ki bi si jih želel. Vse pa se je spremenilo s tem, ko sem si kupil rezkar za les za natančne reze in detajle. Gre za orodje, ki je zelo uporabno pri izdelovanju pohištva, oziroma na splošno pri obdelovanju lesa. To orodje mi je tedaj res omogočilo, da sem lahko dosegel karkoli sem si želel. Poleg tega pa so bili rezi tudi veliko bolj natančni, zaradi česar sem bil s končnim pohištvom tudi veliko bolj zadovoljen.

Ker mi je rezkar odprl toliko novih možnosti, sem hitro opazil, da čedalje več časa preživljam v tisti delavnici v moji garaži. Dobil sem pravi nov zagon za izdelovanje, saj je rezkar to naredil prav zabavno. Najbolj pa mi je bilo všeč to, da sem imel tedaj na voljo zadosti orodja in pa tudi znanja, da sem lahko ustvaril praktično karkoli sem si želel. Zato imam danes doma tudi kar nekaj pohištva, ki sem ga ustvaril kar sam.…

Preberi več

Revmatoidni artritis – zgodba moje teteRevmatoidni artritis – zgodba moje tete

Moja teta je bila vedno najbolj živahna oseba v družini. Nikoli ni mogla sedeti pri miru. Če ni bila na vrtu, je šivala, če ni šivala, je kuhala. Potem pa so se začele pojavljati čudne bolečine v njenih prstih. Sprva je rekla, da je verjetno od dela, ker se je vedno preveč gnala. A bolečina ni minila. Prsti so ji začeli otekati, zjutraj jih skoraj ni mogla premakniti. Na koncu so ji zdravniki povedali, da ima revmatoidni artritis.

Takrat si nihče ni znal dobro predstavljati, kaj to pomeni. Mislili smo, da bo dobila nekaj tablet in bo bolje. Pa ni bilo tako enostavno. Revmatoidni artritis je avtoimunska bolezen, kjer telo samo napada sklepe. To pomeni bolečino, utrujenost in omejitve, ki si jih prej sploh ne predstavljaš.

Najhuje ji je bilo, ker ni več mogla početi stvari, ki jih je imela najraje. Ko mi je rekla, da je potrebovala pomoč, da odpre kozarec marmelade, me je kar stisnilo pri srcu. Za nekoga, ki je bil vedno samostojen, je bila to velika sprememba.

Sčasoma pa se je naučila živeti z boleznijo. Redno jemlje zdravila, hodi na fizioterapijo in dela posebne vaje za sklepe. Pravi, da ji gibanje pomaga, čeprav je včasih težko začeti. Zelo ji je pomagala tudi skupina ljudi, ki se srečujejo prav zaradi te bolezni. Tam si izmenjujejo nasvete, recepte, pa tudi samo besede spodbude. To ji veliko pomeni, ker se ne počuti več sama.

Najbolj me je presenetilo, ko mi je rekla, da jo je revmatoidni artritis naučil potrpežljivosti. Prej je hotela vse narediti hitro, zdaj se je naučila upočasniti. Bolj ceni trenutke brez bolečin – sprehod na svežem zraku, igranje z vnuki ali pa samo to, da lahko normalno prime knjigo v roke.

Ko jo danes gledam, se mi zdi neverjetno močna. Bolezen je del njenega vsakdana, a je ne definira. Še vedno je teta, ki nas nasmeje in ki vedno nekaj ustvarja, samo da zdaj to dela v svojem tempu. Revmatoidni artritis ji je vzel nekaj svobode, a ji je dal tudi nov pogled na življenje.…

Preberi več

Sama liposukcija ni nadomestilo hujšanjaSama liposukcija ni nadomestilo hujšanja

Prijateljica mi je povedala da si zelo želi iti na liposukcijo, kjer pa gre za kirurški postopek, kjer se odstrani odvečne maščobne obloge. Čeprav sem ji povedala da to ravno ni metoda za hujšanje, ampak je bolj za preoblikovanje telesa in da je namenjena le določenemu delu kjer se maščoba ne odziva na dieto in vadbo.

Tako mi je povedala da se tega vsega zaveda, in da se liposukcija najpogosteje dela na predelu trebuha, bokov in pasu, stegna, nadlahti, podbradku, hrbtu in tudi na kolena ali gležnjih. Povedala mi je da se je res zelo dobro pripravila in pregledala kaj je liposukcija in da bi najraje šla na ultrazvočno liposukcijo, kjer ultrazvok razvije maščobne celice, čeprav je za začetek pomislila na klasično, kjer gre za odstranjevanje maščob s kanilo. Prav tako pa je povedala in poudarila da greš lahko na liposukcijo le če si zdrav in če imaš zdravo telesno težo ampak imaš lokalizirano maščobo. Še posebej sedaj dokler je mlada in ima še dobro elastično kožo, je čas zanjo za iti naj liposukcijo več kot idealna. Prav tako pa zelo dobro razume da ni rešitev za debelost in o tem da bi ona rada shujšala.

Pa vendar je nekje zasledila da se liposukcija ne priporoča kadilcem ali kronično bolnim, za kar mora iti po zdravniško potrdilo da je vse okej. Tako mi je na koncu povedala tudi da se že naročila na predhodni posvet in analizo telesa, kjer pa so ji že po telefonu razložili da operacija poteka pod anestezijo in da traja nekje od kakšne ure tudi do 3. Sicer je okrevanje nekoliko dolgoročno in bo morala nositi kompresijska oblačila od 14 dni ali več, tudi do 6 tednov. A vendar je malo razočarana, saj je mislila da se rezultati vidijo takoj, pa vendar traja od 2 do 6 mesecev. Prav tako pa je priporočena lahko aktivnost za hitrejše celjenje, za kar je bila nekoliko presenečena.

Tako mi je povedala, da res komaj čaka, da gre na prvi posvet.…

Preberi več

Notranje žaluzije so mi rešile veliko problemovNotranje žaluzije so mi rešile veliko problemov

Ko sem živela doma, res nikoli nisem imela problemov s svetlobo. Mojo prvo službo sem dobila takrat, ko sem še živela doma. Imela sem ta privilegij, da sem lahko velikokrat delala od doma. Ko sem delala od doma, sem delala v svojih sobi, kjer sem imela tudi notranje žaluzije, tako da s samo svetlobo v prostoru nisem imela problemov. Res sem bila zelo ponosna nase, da mi je uspelo dobiti tako dobro službo in počasi sem dobila občutek, kot da je čas, da grem na svoje. Dejstvo je, da sem že odrasla in da bi lahko začela živeti sama. Začela sem iskati stanovanje, ampak v tistem momentu seveda nisem bila pozorna na to, kaj so plusi in kaj so minusi. Ko sem našla prvo stanovanje, sem ga takoj vzela in zelo hitro sem obžalovala.

Notranje žaluzije so mi rešile veliko problemov

Soba, v kateri sem lahko delala od doma, je bila res polna svetlobe, kar je pomenilo, da je bilo praktično nemogoče delati tam. Soba je bila konstantno vroča in svetloba je bila enostavno premočna. Nisem si morala misliti, da bom tako hitro začela pogrešati dom. Potem pa sem se seveda spomnila, da sem imela doma notranje žaluzije. Začela sem razmišljati, če bi lahko te notranje žaluzije kupila tudi za to stanovanje. Najemodajalca sem tudi vprašala, če je to možno oziroma če lahko sama kupim notranje žaluzije in jih montiram na okna. Najemodajalec se je strinjal s tem in tako sem se lotila dela. Bila sem zelo vesela, ko sem našla notranje žaluzije primerne za okna. Tisti, ki so mi notranje žaluzije pripeljali, so bili tudi tako prijazni, da so mi notranje žaluzije tudi montirali. Res sem jim bila hvaležna in končno sem lahko začela normalno delati od doma, brez kakršnihkoli problemov. Vas sobi ni bilo več tako vroče in pa sonce ni bilo tako močno, da bi me začelo boleti glava. To sta bile 2 stvari, ki sta se rešile, ko sem to eno stvar montirala na okna. 2 muhi na en mah.…

Preberi več

Piši briši table mi pomagajo bolje organizirati misli, naloge in tudi čas.Piši briši table mi pomagajo bolje organizirati misli, naloge in tudi čas.

Moja izkušnja s piši briši izdelki se je začela čisto spontano, ko sem iskala nekaj praktičnega za svoj domači delovni kotiček. Želela sem imeti nekaj, kamor bi lahko zapisovala dnevne naloge, ideje in pomembne opomnike, a obenem nisem hotela nenehno trošiti papirja. Tako sem naletela na piši briši tablo, ki mi je popolnoma spremenila način organizacije dela.

Prva tabla je bila majhna in preprosta, obešena ob pisalni mizi. Hitro sem jo začela uporabljati za sprotne zapiske, tedenske cilje in kratke sezname opravil. Kar me je najbolj navdušilo, je bila možnost, da vsebino kadarkoli enostavno pobrišem in začnem znova. Nič več prečrtanih listov ali zmešnjave na mizi.

Piši briši table mi pomagajo bolje organizirati misli, naloge in tudi čas.

Sčasoma sem piši briši koncept razširila še na druge dele doma. Na hladilnik sem prilepila manjšo magnetno tablo, kamor zdaj zapisujemo sezname za trgovino ali si puščamo kratka sporočila. Za otroke sem kupila piši briši knjižice, kjer lahko rišejo in pišejo brez skrbi, da bodo porabili cele kupe papirja.

Piši briši izdelki so mi pomagali ne le pri organizaciji, temveč tudi pri večji ustvarjalnosti. Ker vem, da lahko napisan ali narisan načrt kadarkoli spremenim, sem pri zapisovanju idej bolj sproščena. Vse skupaj je postalo neke vrste vsakodnevni ritual, ki mi pomaga ohranjati fokus in hkrati pušča prostor za prilagoditve.

Danes si težko predstavljam svoj vsakdan brez teh tabel in pripomočkov. So praktični, ekološki in izjemno uporabni v številnih situacijah. Z njimi sem dobila orodje, ki mi pomaga bolje organizirati misli, naloge in tudi čas.

Posebej priročno se je piši briši tabla izkazala tudi pri načrtovanju večjih projektov, kjer se stvari hitro spreminjajo. Hitro lahko prilagodim roke, dodam nove ideje ali zbrišem tisto, kar ni več aktualno. Včasih na tablo napišem tudi motivacijske misli, ki me opomnijo, zakaj sem začela določen projekt. Piši briši sistem mi je pokazal, da sta fleksibilnost in preglednost ključna, če želim ohraniti red in ostati osredotočena pri delu.…

Preberi več

Foto zabava je bila res nekaj novega zameFoto zabava je bila res nekaj novega zame

Nekaj časa nazaj me je moja najboljša prijateljica povabila na svoj rojstni dan. Tega sem se res močno veselila, saj je čisto vsako leto pripravila zelo lepo zabavo. Letos je bila ta zabava še toliko bolj zanimiva, saj je imela v ena kotu fotoaparat, kjer si se lahko slikal. Tisti kot je poimenovala Foto zabava. Ta Foto zabava je definitivno nekaj, kar sem si najbolj zapomnila, saj je bila to res zelo dobra ideja. Celotno zabavo je res zelo dobro splanirala, saj so bile vse stvari postavljene tako zelo natančno. Res se je videlo, da je vložila veliko truda, saj je dobro razmislila o temu, kam bo kaj dala in o tem je razmišljala že več mesecev. Bila sem zelo ponosna nanjo, saj je bila to ena izmed najboljših zabav, na katerih sem bila. Foto zabava je nekaj, na kar jaz ne bi nikoli pomislila in ravno zato mi je bilo to še najbolj všeč.

Foto zabava je bila res nekaj novega zame

Foto zabava je tudi nekaj, kar ni stalo toliko denarja. Rekla je, da so določene druge stvari bile dražje kot to. Bila sva zelo presenečena, saj sem mislila, da bo ravno to najdražja. Očitno sem se motila. Zabava je res zelo lepo uspela. Moja prijateljica je dobila zelo veliko daril in s čisto vsakim darilom je bila zelo zadovoljna. Ko je odprla moje darilo, je bila res presenečena, saj ni pričakovala, da bo dobila to, kar je dobila. Bila je res pozitivno presenečena. Tudi jaz sem bila zelo vesela, da ji je bilo moje darilo všeč. O tem sva se pogovarjala že kar nekaj časa in končno sem šla v trgovino in to kupila. Želela sva si obe imeti enake zapestnice in to sem tudi naredila. Šla sem do zlatarja ter tudi mu dala najine mere zapestja. Tako sem lahko kupila res zelo lepe in perfektna zapestnica.…

Preberi več

Gradbeni inženiring ni le stroka, je praksa, ki drži projekt skupaj.Gradbeni inženiring ni le stroka, je praksa, ki drži projekt skupaj.

Ko sem začel delati v podjetju, ki se ukvarja z načrtovanjem objektov, sem prvič zares spoznal, kako pomemben je dober gradbeni inženiring. Do takrat sem na to gledal zgolj kot na tehnično stroko – risanje načrtov, izračuni, statika. A v praksi sem hitro ugotovil, da gre za veliko več.

Na enem od projektov smo delali prenovo stare industrijske hale v poslovne prostore. Vse je bilo polno nepričakovanih izzivov. Zamaknjeni temelji, poškodovana armatura, napačne predhodne meritve. Brez izkušenega gradbenega inženirja bi se zadeve hitro zalomile. On je bil tisti, ki je znal pomiriti naročnika, razložiti izvajalcem, zakaj je treba spremeniti del načrta in obenem poiskati rešitve, ki so bile tehnično izvedljive in finančno vzdržne.

Gradbeni inženiring ni le stroka, je praksa, ki drži projekt skupaj.

Takrat sem prvič začutil, kaj pomeni biti vezni člen med papirjem in realnostjo. Gradbeni inženiring ni le stroka, je praksa, ki drži projekt skupaj in ga varno pripelje do cilja. Od takrat naprej imam do tega poklica globoko spoštovanje.

Zelo dobro se spomnim trenutka, ko je naročnik zaradi zamude pri dostavi materiala želel premakniti celoten časovni načrt projekta. Stres na gradbišču je bil ogromen, vsak izvajalec je imel svoje zahteve, časovni pritisk, stroški so rasli. Vse skupaj je viselo na nitki. Takrat je vodja gradbeni inženiring ostal miren in zbran. Usedel se je z vsemi vpletenimi, preuredil faze gradnje, predlagal nadomestne materiale in uskladil novo dinamiko dela brez drame, a z jasnimi odgovornostmi.

Ta izkušnja mi je pokazala, da gradbeni inženiring pomeni več kot samo poznavanje zakonodaje in materialo, Gre za sposobnost predvidevanja, reševanja konfliktov in stalne komunikacije med vsemi deležniki – od projektanta do zadnjega monterja.

Brez te podpore bi se projekt najbrž zavlekel in postal kaotičen. Z njo pa je napredoval tekoče, z rešitvami namesto zapletov. Ko danes gledam na to izkušnjo, vem, da je dober gradbeni inženir tisti, ki ti med gradnjo ohrani spanec.…

Preberi več

Vitla: najbolj me prepriča zanesljivostVitla: najbolj me prepriča zanesljivost

Delam v manjši gozdarski ekipi in večino časa preživim med drevesi, strminami in nepredvidljivimi tereni. Če si kdaj delal v gozdu, potem veš, da brez prave opreme ne gre. In ena izmed stvari, brez katere si danes sploh ne predstavljam dela, je vitla. Ne govorim o nečem, kar morda pride prav, ampak o orodju, ki ti v določenih trenutkih dobesedno reši dan ali celo varnost.

Vitla uporabljamo pri spravilu lesa, vlečenju hlodovine po težko dostopnih terenih, pa tudi pri odstranjevanju padlih dreves po neurjih. Pred leti smo še poskušali na roke, z jermeni, s traktorji, kjer se je dalo. Danes? Z vitlo je vse hitreje, bolj natančno in predvsem manj nevarno. Močnejša vitla omogoča delo tudi tam, kjer prej ni bilo mogoče, pa naj gre za priključke na traktorjih ali samostojne električne variante.

Vitla: najbolj me prepriča zanesljivost

Tisto, kar me pri vitli najbolj prepriča, je zanesljivost. Ko jih enkrat pravilno namestiš in uporabljaš po navodilih, lahko delaš veliko bolj učinkovito in z manj napora. Pri tem pa ni nepomembno, da varuješ tudi hrbtenico in roke, ki pri ročnem delu hitro trpijo.

Če me kdo vpraša, kaj priporočam nekomu, ki začenja z delom v gozdu ali na kmetiji, mu brez pomisleka rečem: investicija v dobro vitlo je ena najboljših odločitev. Ne samo zato, ker si prihraniš čas, ampak ker si s tem podaljšaš tudi energijo in zdravje.

V naših koncih je teren zahteven, razgiban in nepredvidljiv, zato ni veliko prostora za napake. Dobra vitla ti omogoča, da premikaš tudi najbolj težke hlode brez tveganja za poškodbe. Poleg tega se delo bistveno pospeši, kar smo včasih delali ves dan, zdaj opravimo v nekaj urah. In ko po dolgem dnevu vidiš urejen kup lesa in veš, da si to naredil varno in učinkovito, se zaveš, kako pomembno je, da imaš opremo, ki ti stoji ob strani. Zame je vitla danes osnovno orodje, ne dodatek.…

Preberi več