Oblačila pomenijo zelo veliko različnih stvari za različne ljudi. Nekateri ljudje dajo zelo veliko na te stvari, drugi malo manj. Jaz na primer sem dala na to res zelo malo, ko sem bila še majhna. Ko sem bila v osnovni šoli, me je več ali manj oblačila mama. Mama je nekako kupovala nekaj, kar je bilo njej všeč in je mislila, da mi bo pasalo. Meni je bilo seveda zelo vseeno. V srednji šoli je napočil tisti čas, ko sem se začela sama oblačiti in enostavno nisem vedela, kaj dejansko, pa še no ma telo. Oblačila so v tistem obdobju mojega življenja postala res velik problem. Nisem marala oblačil, ker nisem vedela kakšen stil, meni paše in kaj bi bilo dobro da nosim.
Ko sem pa prišla na faks, je bila zgodba popolnoma drugačna. Takrat sem tudi izgubila zelo veliko odvečnih kilogramov in postala sem malo bolj samozavestno, ko je prišlo do oblačil. Oblačila, ki sem jih začela kupovati, mi načeloma na začetku res nisem pasala, ampak sčasoma sem našla tisti svoj pravi stil. Končno sem začela kupovati stvari, ki so mi res pasala in začenjala sem tudi dobivati veliko komplimentov kar mi je bilo zelo všeč. Ko govorim sama, zase lahko rečem, da sem svoj stil odkrila komaj na faksu. Moji vrstniki pa so definitivno to odkrili že prej. Jaz sem imela res dosti problemov, saj mi v srednji šoli res ni bilo do tega, da bi kupovala te stvari in mi je bilo praktično vseeno. Vsi ostali so ravno v srednji šoli odkrivali svoj stil in so si kupovali oblačila, ki so si želeli. Jaz sem imela tudi ta problem, da moji starši niso želeli zapravljati toliko denarja za te stvari, še posebej, če niso bili prepričani, da bodo meni všeč. Seveda sem svoje starše takrat razumela in sem šele potem na faksu, ko sem končno služila svoj denar, začela zapravljati denar zase.…