Vročinski val ne pojenja. Še drugi teden zapored temperature presegajo trideset stopinj.
Vlažnost v zraku pa ubija. Skoraj osemdeset procentna je. To je ubijajoča kombinacija, visoka temperatura in vlažnost. Noči pa tudi tople in vlažne. Brez klima naprav se sploh ne da več živeti, tako smo se razvadili. Takšno je pač življenje na naši obali. O dežju pa ne sluha ne duha, bi rekla moja babica. Že cel mesec brez kapljice dežja. Suša je velika, trava dobesedno gori, vse je rjavo, požgano od sonca. Zelenje je čisto izginilo. Bo treba pobegnit kam na hladno. Babica je pravi naslov. Tam v hribih so temperature mali nižje, vlage v zraku pa sploh ni, oziroma je normalna za življenje. Pa še ena prednost je pri njej.
Ob hiši postavljen Intex bazeni. Dovolj velik, da dva tri krat zamahneš in zaplavaš. Stric in teta sta ga postavila lansko leto, da lažje preživijo vroče poletje. Pred poletjem jim gasilci napolnijo Intex bazeni z čisto vodo. Na hitro pripravimo kovčke in že po avtocesti drvimo proti cilju. Že takoj, ko so prečkamo prve hribe pa še en čudež. Dež. Na svoji koži ga nismo občutili že kar nekaj časa. Ustavim na prvem počivališču. Kot mali otroci dirjava sem in tja po dežju. Kuža Piki se veselo valja po velikih lužah. Kakšen balzam za naše duše. Podaljšan vikend se je čudovito začel. S plesom po dežju. Noro dobro. Ko sva kasneje babici pripovedovala kaj sva počela, je dejala, da sva čisto zmešana. In se na vsa usta smejala zraven. Pozno popoldan smo na cilju. Kovčke postimo kar v avtu in med dirjanjem proti postavljeni konstrukciji Intex bazeni, obleke kar frčijo naokoli. Kopalke sva oblekla že doma, tako sva pripravljena na veliki skok v hladno vodo.
Ja, pri nas se niti v morju ne moraš ohladit, temperatura morja je dosegla trideset stopinj. Ti montažni Intex bazeni so zakon!…
