Pri elektroeroziji gre za obdelovanje materialov kjer je temelj na kontroliranih razelektritvah med materialom in orodjem, oziroma elektrodo. Med razelektritvijo se poveča toplota, ta pa lokalno tali in uparja material. Velikokrat pa se za neposreden stik materiala in orodja pa uporabi olje ali pa deionizirana voda. Skratka, če povzamemo, je elektroerozija odstranjevanje materiala za oblikovanje ali rezanje.
Električne iskrice so tiste ki topijo in uparjajo material. Je pa to že kar stara tehnika, saj je bila razvita še v času Sovjetske zveze in je potekala z ročno vodenimi stroji. A včasih niso bili tako zanesljivi in sama obdelava je bila počasna, zato se je elektroerozija uporabljala le za specifične naloge, kot so raznorazni kaljeni materiali in orodja za brizganje plastike. Tako se je uporabljala v orodjarstvu in vojaški industriji. Danes pa so ti stroji že računalniško vodeni in zelo napredni, kar pa pomeni tudi natančnost in ponovljivost, kar pa je bilo to včasih zelo težko mogoče. Tudi natančnost se je predvsem izboljšala, tudi do še najmanjših detajlov. Prav tako, pa s stroji tako avtomatizirani, da ji jih ni potrebno ročno voditi, s tem načinom pa se tudi poveča produktivnost. Prav tako pa so uporabljene tudi ekološke alternative. Danes se elektroerozija uporablja predvsem v industriji, tako v avtomobilski in letalski, kjer izdeluje precizne komponente. Prav tako pa se zelo dobro obnese tudi v medicini za izdelavo implantatov in raznoraznih kirurških orodij.
Predvsem je elektroerozija dobra, saj lahko obdelujejo materiale brez mehanskih sil in prav tako ustvari gladke površine z minimalno obdelavo. So pa stroški za to nekoliko višji, a je pa postopek še vedno počasen v primerjavi z drugimi metodami obdelave. Zato pa je kljub pomanjkljivostim še kako ključna za natančnost v sodobni industriji. Zato je tudi danes toliko razširjena v številnih panogah, saj lahko uporablja tudi širok spekter materialov, v primerjavi z nekoč.…