Ne vem, kdaj sem bila že v življenju tako vesela igel, kakor danes, ko sem vedela, da me čaka druga mezoterapija, kjer mi bodo z iglami vbrizgavali pomlajevalne sestavine. Mislim, da nikoli. Ali pa morda prvič, ko so mi vzeli kri, ko še nisem vedela, kaj me čaka. Doma so me vedno navajali, da so to vse prijetne stvari, tudi če v resnici niso bile. Ampak nekatere stvari vseeno niso zares postale prijetne, ko sem doživela kakšno bolečino, ki mi niti najmanj ni bila všeč.
Danes sem se prav veselila, da me me čaka druga mezoterapija, ko bom še en korak bližje videzu, ki si ga že nekaj časa želim. Vse tiste male bolečine od igle so tako nepomembne po tem, ko sem že opazila prve rezultate. Pa še jutri ne grem v službo, ker nisem mogla drugače dobiti termina kakor na četrtek in bom zato imela podaljšan vikend. Kljub temu da nazadnje nisem imela nobenih stranskih učinkov, si raje naredim tako, da sem naslednji dan prosta in se ne obremenjujem s tem, ali bo naslednji dan res vse dobro ali ne. Raje vidim, da bo celotna mezoterapija potekala čim manj stresno kakor pa, da se obremenjujem še s kašno stvarjo, s katero se ne potrebujem. Bolje bi mi bilo, da bi se tudi tokrat mezoterapija izvajala na petek in mi ne bi bilo treba vzeti enega dneva dopusta, ampak po svoje je pa tudi tokratna situacija popolnoma v redu. Podaljšan vikend je vedno dobrodošel in vsekakor sem popolnoma zadovoljna, da je tako.
Prispela sem v ordinacijo in sledil je podoben postopek kakor nazadnje. Ker sem vse vedela, nisem potrebovala ponovne razlage. Ulegla sem se na posteljo in trema se je počasi začel. Tudi tokrat je mezoterapija potekala brez težav in ni prinesla nobenih stranskih učinkov tako po posegu kakor naslednji dan.