Oznaka: oblačila

Oblačila so dandanes že res zelo različnoOblačila so dandanes že res zelo različno

Oblačila pomenijo zelo veliko različnih stvari za različne ljudi. Nekateri ljudje dajo zelo veliko na te stvari, drugi malo manj. Jaz na primer sem dala na to res zelo malo, ko sem bila še majhna. Ko sem bila v osnovni šoli, me je več ali manj oblačila mama. Mama je nekako kupovala nekaj, kar je bilo njej všeč in je mislila, da mi bo pasalo. Meni je bilo seveda zelo vseeno. V srednji šoli je napočil tisti čas, ko sem se začela sama oblačiti in enostavno nisem vedela, kaj dejansko, pa še no ma telo. Oblačila so v tistem obdobju mojega življenja postala res velik problem. Nisem marala oblačil, ker nisem vedela kakšen stil, meni paše in kaj bi bilo dobro da nosim.

Oblačila so dandanes že res zelo različno

Ko sem pa prišla na faks, je bila zgodba popolnoma drugačna. Takrat sem tudi izgubila zelo veliko odvečnih kilogramov in postala sem malo bolj samozavestno, ko je prišlo do oblačil. Oblačila, ki sem jih začela kupovati, mi načeloma na začetku res nisem pasala, ampak sčasoma sem našla tisti svoj pravi stil. Končno sem začela kupovati stvari, ki so mi res pasala in začenjala sem tudi dobivati veliko komplimentov kar mi je bilo zelo všeč. Ko govorim sama, zase lahko rečem, da sem svoj stil odkrila komaj na faksu. Moji vrstniki pa so definitivno to odkrili že prej. Jaz sem imela res dosti problemov, saj mi v srednji šoli res ni bilo do tega, da bi kupovala te stvari in mi je bilo praktično vseeno. Vsi ostali so ravno v srednji šoli odkrivali svoj stil in so si kupovali oblačila, ki so si želeli. Jaz sem imela tudi ta problem, da moji starši niso želeli zapravljati toliko denarja za te stvari, še posebej, če niso bili prepričani, da bodo meni všeč. Seveda sem svoje starše takrat razumela in sem šele potem na faksu, ko sem končno služila svoj denar, začela zapravljati denar zase.…

Podjetje, ki prodaja delovna oblačilaPodjetje, ki prodaja delovna oblačila

Imela sem redno službo in uživala se mv njej, vseeno pa me je pošteno morila plača vsak mesec, ker je bila zame prenizka, ker sem bila samohranilka. Nakar me je vabilo podjetje, ki prodaja delovna oblačila. To je bilo zame precej stresno obdobje, oni so potrebovali novega zaposlenega že naslednji mesec, jaz pa sem bila zmedena. Kajti to podjetje, ki prodaja delovna oblačila nisem poznala tako dobro, da bi vedela, pod kakšnimi pogoji delajo in kakšne so plače. Tukaj sedaj v mojem podjetju, sem res dobivala majhno plačo a vse drugi je bilo urejeno tako kot je potrebno. 

Vse bolj se je bližal čas, ko sem morala javiti podjetju, ki prodaja delovna oblačila ali bom službo sprejela ali ne. Tiste dni sem iskala podatke o tem podjetju, da bi mi kdorkoli povedal iz prve roke, kakšno podjetje je in kako je delati za njih. Znanec mi je povedal, da je podjetje stabilno, zaposleni so spoštljivi eden do drugega, vikendi so prosti, prav tako vsi prazniki, plače so redne. 

Nisem se bala, da ne bi znala prodajati delovna oblačila, vedela sem da se čisto vse da naučiti, bolj sem se bala samega sistema, kolektiva in pogojev, a vedela sem, da je priložnost prišla in da sem še mlada, ki lahko to izkoristim, da ne bom ostala za vedno v sovjem trenutnem podjetju. Odločitev je bila samo na podlagi urnika in plače in odločila sem se, da novo službo sprejmem. 

Priznam imela sem kar tremo, šele ko sem jo sprejela sem se zavedala, da se bom morala na novo učiti, da bom znala prodajati delovna oblačila, vendar sem imela narejeno tekstilno šolo, tako da podlaga je bila. Zakorakala sem v novo službo z strahom, v novo okolje, med nove sodelavce, delovna oblačila so mi zlezla pod kožo, rada sem prodajala, ker sem vedela, da dobim večjo plačo in čakam tako pričakovani petek.